VSE KAR MORATE VEDETI O SLOVENSKIH VZAJEMNIH SKLADIH Kaj je vzajemni sklad? Investicijski sklad združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih nalaga v različne vrednostne papirje, depozite, nepremičnine in druge oblike naložb v okviru investicijske politike, ki jo vnaprej opredeli v javno objavljenem prospektu. Investicijske sklade ločimo na dve osnovni skupini: odprte oz. vzajemne sklade in zaprte investicijske sklade. V tujini, v zadnjem času pa tudi v Sloveniji, so pogostejši vzajemni skladi, pri katerih se z vsakim vložkom novega vlagatelja povečuje vrednost premoženja v celoti. V primeru prodaje točk premoženja sklada pa se vrednost premoženja sklada znižuje. Po drugi strani zaprti skladi izdajo delnice sklada, nov vlagatelj pa lahko vstopi v takšen sklad le, če kupi želeno število delnic od drugega vlagatelja. Sklenite dober kompromis med varnostjo in donosnostjo – razpršite vaše premoženje v različne naložbe. Za ugodno razmerje med varnostjo in donosnostjo vam je na voljo široka paleta domačih in tujih vzajemnih skladov. Poglejte si sklade in njihove prednosti pred klasičnimi naložbami. Kako so obdavčeni kapitalski dobički pri prodaji vzajemnih skladov? Davčni zavezanci so dolžni do 28. februarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto pri pristojnem davčnem uradu vložiti napoved za odmero davka od dobička iz kapitala. Kapitalski dobiček se pri prodaji točk vzajemnih skladov izračuna iz razlike med prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške v višini 1 % in nakupno vrednostjo, povečano za stroške v višini 1 %. Davek na kapitalski dobiček se obračuna v višini 20 %, pri čemer se po vsakih dopolnjenih petih letih imetništva kapitala, stopnja zniža za 5-odstotnih točk in po dopolnjenih letih znaša: po 5 letih imetništva kapitala 15 %, po 10 letih imetništva kapitala 10 %, po 15 letih imetništva kapitala 5 % in po 20 letih imetništva kapitala 0%. Navedena časovna lestvica se uporablja za domače in tuje sklade. Zakaj vlaganje v vzajemni sklad in ne v vrednostne papirje? Naložba v delniški vzajemni sklad je podobno tvegana kot naložba v dobro razpršen portfelj delnic posameznih izdajateljev na različnih trgih. V večini primerov pa je delniški vzajemni sklad prav zaradi razpršenosti praviloma precej manj tvegan kot naložba v delnico enega ali več podjetij. Pri poslovanju z vrednostnimi papirji za dosego ciljev potrebujete veliko več sredstev, stroški poslovanja pa se pri manjših zneskih z večjo razpršenostjo večajo. Kakšno tveganje sprejemam pri naložbi v vzajemni sklad? Glavno tveganje, ki ga sprejema vlagatelj v vzajemni sklad, je naložbeno tveganje. To pomeni, da bo dejanska donosnost v vzajemni sklad lahko bodisi manjša bodisi večja od pričakovane. Med vzajemnimi skladi so na splošno bolj tvegani delniški skladi, najmanj tveganja pa predstavljajo obvezniški. Za donosnost sklada je pomembno tudi, na katerih trgih in v katere panoge posamezni sklad vlaga. Kakšne so donosnosti vzajemnih skladov? Vlaganje v vzajemne sklade je bolj tvegano od vlaganj v bančne vloge. Vlagatelj sprejema celotno naložbeno tveganje, tudi tveganje izgube glavnice – začetnega vložka. Vlaganje v vzajemne sklade se šteje za dolgoročno naložbo. Pričakovana in teoretična realna letna donosnost skladov na dolgi rok znaša približno med 2 in 3 % pri obvezniških skladih, med 4 in 5 % pri kombiniranih – mešanih skladih in 6 do 8 % pri delniških skladih. Kdaj je naložba v vzajemni sklad primerna? Naložba v vzajemni sklad je dolgoročna in primerna ob priložnostih, ko imate na voljo manjšo ali večjo količino sredstev, ki bi jih radi namenili uresničenju dolgoročnega cilja, npr. nakupa stanovanja ali drugih nepremičnin, varčevanja za otroke, varčevanja ob upokojitvi ali pa bi sredstva radi le dolgoročno investirali brez določenega namena. V katere sklade naj vložim? Za večino vlagateljev je primerno, da svojo naložbo dobro razpršijo, saj na tak način v veliki meri zmanjšajo naložbeno tveganje, upoštevajoč individualne želje in potrebe pa se lahko sredstva v večji meri usmeri tudi v določeno regijo ali sektor.
Investicijski sklad združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih nalaga v različne vrednostne papirje, depozite, nepremičnine in druge oblike naložb v okviru investicijske politike, ki jo vnaprej opredeli v javno objavljenem prospektu.
Investicijske sklade ločimo na dve osnovni skupini:
V tujini, v zadnjem času pa tudi v Sloveniji, so pogostejši vzajemni skladi, pri katerih se z vsakim vložkom novega vlagatelja povečuje vrednost premoženja v celoti. V primeru prodaje točk premoženja sklada pa se vrednost premoženja sklada znižuje. Po drugi strani zaprti skladi izdajo delnice sklada, nov vlagatelj pa lahko vstopi v takšen sklad le, če kupi želeno število delnic od drugega vlagatelja.
Sklenite dober kompromis med varnostjo in donosnostjo – razpršite vaše premoženje v različne naložbe. Za ugodno razmerje med varnostjo in donosnostjo vam je na voljo široka paleta domačih in tujih vzajemnih skladov. Poglejte si sklade in njihove prednosti pred klasičnimi naložbami.
Davčni zavezanci so dolžni do 28. februarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto pri pristojnem davčnem uradu vložiti napoved za odmero davka od dobička iz kapitala. Kapitalski dobiček se pri prodaji točk vzajemnih skladov izračuna iz razlike med prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške v višini 1 % in nakupno vrednostjo, povečano za stroške v višini 1 %. Davek na kapitalski dobiček se obračuna v višini 20 %, pri čemer se po vsakih dopolnjenih petih letih imetništva kapitala, stopnja zniža za 5-odstotnih točk in po dopolnjenih letih znaša:
Navedena časovna lestvica se uporablja za domače in tuje sklade.